[ Pobierz całość w formacie PDF ]
Markec rekel gospodi�ni: �Sko�i v vodo!� (To je pa de-
jal, ker bi se rad prepri�al, �e mu bo res zvesta.) Ona je
to vzela za resnico in je �e hotela sko�iti v vodo. Markec
jo je tedaj prijel in komaj zadr�al, da se ni utopila tam,
kjer je rekel, naj sko�i noter.
�la sta dalje in �ez nekaj �asa je pri�el Markec go-
voriti: �Hm, �e ti le misli0 iti z menoj naprej, se jaz obe-
sim!�
Ona pa je odgovorila: ��e se ti obesi0 , se obesim jaz
0 e pred teboj.�
Ko sta pri0 la do prvega drevesa, si je ona �e navezala
okoli vratu nekak0 ne vezi, kajti �e bi se Markec res ho-
tel obesiti, bi si jih ona zadrgnila 0 e pred njim.
Zdaj je Markec spoznal, da je zvesta in stanovitna,
109
SLOVENSKE PRAVLJICE BESeDA
zato je 0 el z njo v tisto kr�mo pod zemljo. Tam sta �ivela
tri leta in zelo dobro jima je bilo. Ni� drugega nista de-
lala kakor jedla in pila, zato sta se pa tudi tako spreme-
nila, da ju nih�e ni mogel ve� spoznati.
Ko so pretekla tri leta, se je Mark�evi �eni tako bo-
mo odslej imenovali gospodi�no, ki Markca ni hotela
zapustiti neko no� sanjalo o sestrah in star0 ih. Te sa-
nje so jo mo�no u�alostile. Bila je zelo potrta in �alost-
na, zato jo je mo� vpra0 al: �Kaj ti je, da si tako �alostna
in zami0 ljena?�
Ona je odgovorila: �Sanjalo se mi je o sestrah in star-
0 ih in zelo rada bi videla, kako �ive.�
Zato je prosila mo�a, da bi jih 0 la rada pogledat in je
rekla: �Nama gre tu dobro, toda za doma�e se bojim, ko
se mi je tako o njih sanjalo.�
Markec je nato rekel: �No, �e bi jih tako rada videla,
bova 0 la v tvojo doma�ijo, toda ne smeva se izdati, ker
bi rad vedel, ali naju bodo spoznali ali ne.�
Tedaj sta se odpravila v njeno doma�ijo. Pri0 la sta tja
ravno zve�er in sta prosila za preno�i0 �e. To sta tudi do-
bila. Dali so jima sobico, kjer bi preno�ila, in tudi ve�er-
jo so jima prinesli. Poznal pa ju ni nih�e.
Po ve�erji sta obe grofovi h�erki, ki 0 e nista bili omo-
�eni, ostali dolgo pri njih, da so se pogovorili o tem in
onem. Mark�eva �ena je prinesla s seboj vsa tri jabolka
in preden so 0 li spat, jih je vzela iz ko0 arice ter jih po-
110
SLOVENSKE PRAVLJICE BESeDA
lo�ila na mizo. Ko sta grofovi h�eri zagledali jabolka in
videli na njih svoji imeni, sta takoj vpra0 ali: �Gospa, kje
pa sta vidva kupila ta jabolka? To so ravno taka jabolka,
kot smo jih me metale kvi0 ku, ko smo se mo�ile. Pozneje
smo videle, da jih je imel tisti pastir, ki je slu�il pri nas.
S tem pastirjem je od0 la tudi najina mlaj0 a sestra in o
njiju ni nikdar ve� nobenega glasu.�
Tedaj se Mark�eva �ena �e ni mogla ve� zadr�evati in
je rekla: �Jabolka poznata, da so taka, kot smo jih me-
metale kvi0 ku, naju pa ne poznata.�
Nato so se pri�eli bolj ogledovati in spoznavati.
Ko so se �e spoznali in je Mark�eva �ena vrnila se-
strama jabolki, Markec pa je povedal vso zgodbo, kod
sta hodila in kako sta �ivela, tedaj so napravili veliko
�enitovanje, na katerem so jedli, pili in se veselili.
Po �enitovanju je grof kot o�e Mark�eve �ene dal
Markcu in njegovi �eni posestvo in ju nagovoril, naj za-
pustita tisto kr�mo pod zemljo in naj se preselita na to
posestvo.
Markec in �ena sta tako naredila. Vso vrednost, ki je
bila v kr�mi, sta spravila na to posestvo; tudi ko�ija�a in
natakarico sta vzela s seboj.
Ko so na novem posestvu spravili �e vse v red, so pri-
redili 0 e eno veliko gostovanje, na katero so povabili
tudi mene. Dali so mi jesti in piti, nato pa so mi veleli,
naj odidem.
111
SLOVENSKE PRAVLJICE BESeDA
O dvanajstih bratih in sestrah
il je bogat kralj, ki je imel dvanajst sinov. Ko so od-
Brasli, so se za�eli pogovarjati: �Ko bi bil kje na sve-
tu tak o�e, ki bi imel dvanajst h�era, bi vzeli vsak eno za
�eno.�
Starej0 i sin re�e: �Pojdimo jih iskat, morda dobimo
o�eta, ki ima dvanajst h�era, da vzamemo vsak eno za
�eno.� Ko so se drugi dan odpravljali na pot, je bil naj-
mlaj0 i brat bolan; dal pa jim je svojo sliko, da jo poka�e-
jo nevesti. �e jo najdejo. Potem gredo z doma in pride-
jo do treh cest. Tam jih �aka star mo� in jih vpra0 a:
�Kam greste?� Bratje mu povedo in vpra0 ajo, kje bi bil
o�e, ki bi imel dvanajst h�era, da bi vzeli vsak po eno za
�eno. Mo� jim pove, v katerem mestu najdejo takega
o�eta. Mo� jim pa tudi re�e: �Vra�ati se ne smete po
0 irokih cestah, ampak po ozkih stezah, sicer boste ne-
sre�ni.�
Bratje gredo dalje in pridejo v tisto mesto, kakor jim
je povedal mo�. Skoraj zvedo, da ima tamkaj0 nji kralj
dvanajst h�era. Napotijo se k njemu, poklonijo se, kakor
je navada pri imenitnih kraljevskih osebah, in reko:
�Gospod kralj, zvedeli smo, da imate dvanajst h�era,
112
SLOVENSKE PRAVLJICE BESeDA
nas je pa dvanajst bratov; poslednji le�i doma bolan,
imamo njegovo sliko. Ali bi nam hoteli dati vsakemu po
eno h�er za �eno; sinovi smo tega in tega kralja.� Kralj
je bil takoj zadovoljen in kraljevi�i se zaro�e. Najmlaj0 a
kralji�na pa je bila �alostna, ker ni vedela, ali je njen �e-
nin res tako zal, kakor je na sliki. Vzamejo konje, jih
osedlajo, sedejo nanje in se odpravijo domov.
Na poti re�e starej0 i brat: �Zdaj nas je triindvajset, ni
se nam bati nesre�e; le pojdimo domov kar po 0 iroki
cesti.� Res jahajo do trde no�i, potem pa pridejo na pla-
njavo, kjer preno�e in pospe. Najmlaj0 a sestra pa ni mo-
gla zaspati, ker ni imela �enina, skrbelo jo je nekaj. Zju-
traj pa so vsi okamneli, samo najmlaj0 a nevesta ne, ker
ni pono�i zaspala. �alostna hodi okoli kamnov in ne ve,
kaj bi po�ela.
Ob devetih dopoldne pride po poti star mo� k njej in
jo vpra0 a: �Dekle, kaj dela0 tu?� Dekle mu pove, da so
tu njene sestre in drugih enajst bratov, ki so vsi okam-
neli. Potem ji re�e stari mo�: ��e ho�e0 k meni v slu�bo,
dobi0 dobro pla�ilo. Ob devetih dopoldne bo0 hodila
kropit to kamenje.� Kralji�na privoli, saj ne ve, kam bi
0 la. Vselej je bila �alostna, kadar je pri0 la kropit svoje
okamnele sestre.
V tem �asu ozdravi doma najmlaj0 i brat. Pogleda se v
zrcalo, toda v njem se ne vidi. Takoj ve, da so njegovi
bratje nesre�ni, in zato re�e o�etu: �Vem, da so se moji
113
SLOVENSKE PRAVLJICE BESeDA
bratje ponesre�ili, pojdem jih iskat.� O�e mu brani re-
ko�: �Ne hodi jih iskat, da se tudi tebi kaj ne primeri.�
Sin pa ni� ne mara, vzame najbolj0 ega konja, denarja in
drugega bra0 na in gre na pot.
Pride do tistih treh cest. Tam ga �e �aka tisti stari mo�
in ga vpra0 a: �Mladeni�, kam gre0 ?�
Kraljevi� re�e: �Svoje brate grem iskat, vem, da so se
ponesre�ili. Imam namre� zrcalo: �e se vidim v njem,
vem, da so sre�ni, �e pa se ne vidim, vem, da so nesre�-
ni. Nas je dvanajst bratov; po svetu smo 0 li iskat o�eta,
ki bi imel dvanajst h�era, da bi vzeli vsak po eno za �e-
no.�
Mo� mu re�e: �Povedal sem jim, da se ne smejo vra-
�ati po 0 irokih cestah, pa me niso ubogali, zato so ne-
sre�ni.� Potem mu pove: �Ko pride0 v to in to mesto,
vpra0 aj po tem in tem kralju, ki ima dvanajst h�era. Po-
vedali ti bodo, kje je; potem pojdi k njemu, da natanko
poizve0 , kdaj so od0 li. Vra�ati pa se ne sme0 po 0 irokih
cestah, temve� po ozkih, da se ne ponesre�i0 .�
Najmlaj0 i sin gre in sre�a lisico. Ta ga vpra0 a: �Kam,
dragi mladeni�?� Pove ji. Lisica ga prosi: �Daj mi jesti,
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
