[ Pobierz całość w formacie PDF ]
nadpisa in podpisa je imel do grla dosti in kar hitro je
izrezal tisti kos. Doma je vrgel novine zaniãljivo na
mizo, ãe0 da ni notri nikoli niã, same ãenãe, katerih 0 e
stare babe ne verjamejo, in da je 0 koda vsakega krajcarja
zanje. Pepe pa je rad bral, in posebno mu je ugajalo, ãe
so se nasprotniki prav lasali. Kdo pa poslu0 a mirne lju-
260
SVETLOBA IN SENCA
BESeDA
di, in naj se 0 e tako modro razgovarjajo! âe se pa zaãne-
ta dva psovati, dere vse vkup.
»Ata, tukaj pa nekaj manjka,« je dejal Pepe, ko je bral
nekaj ãasa.
»Ali res?« se je ãudil oãe. »Glej ga, spaka; pa res. To je
bilo pa konfiscirano. NajbrÏ je bilo kaj resniãnega.«
Sploh pa te novine niso obleÏale na mizi. Komaj jih je
bil sin prebral, jih je oãe konfisciral. Drugi dan je RoÏ-
man vendar tudi 0 e sam 0 el na po0 to, nekaj zato, da je
domaãim sled zme0 al, in potem, ker se je bal, da bo ta
preklicani preklic, ki je bil prviã konfisciran, drugiã na-
tisnjen. Hvala Bogu, ni ga bilo, in svet se je sukal spet
naprej v starem tiru.
Tonetu 0 e na misel ni pri0 lo, da bi se 0 el prepriãat, ali
je iz0 el preklic ali ne; on je bil vesel, da se je zadeva
ugodno re0 ila, in Tetrev je bil v milosti pri njem in pri
RoÏmanu. Zato je pa tudi zaupno tolaÏil RoÏmana.
»Ali misli0 ti, TomaÏ,« je dejal, »da bom jaz komu po-
vedal, kako sta se vidva pobotala? Vraga bom povedal,
ãrnega. Kaj pa to drugim mar, kar imamo mi med seboj!
Na tvoje zdravje!«
Ga0 perju pa se je toÏilo po ljubi prisrãnosti prej0 njega
Ïivljenja. A zbliÏevanje je bilo teÏko; njegovemu pono-
su se je zdela vsaka neÏna beseda poniÏevanje, drugi pa
so sodili po zunanjosti. Parkrat se je bil namenil mlade-
niã k Bricu, kakor da bi 0 el po Janeza; a sredi pota se je
261
SVETLOBA IN SENCA
BESeDA
vrnil, v strahu, da ga bodo osorno sprejeli in bo on taki-
sto odgovoril. K Tonetu je po0 iljal Jerico, ki ga je tudi pri
Bricovih opraviãevala in zagovarjala.
Rozalka, ki je bila posebno huda nanj, pa je bila teh
misli, da je premajhna kazen zanj, ãe ona ne govori z
njim, da ga bo treba prav po0 teno o0 teti. In to je tudi
storila. Pri prvi priliki, ko je dobila samega, mu je zaãe-
la na0 tevati storjene grehe, in tako grdo se ji je zdelo, kar
je bil on zagre0 il, da se je nazadnje sama razjokala. »In
jaz sem te tako rada imela!« je pojemala. »Oh, da se je
to zgodilo!«
»Se je Ïe moralo,« se je zagovarjal Ga0 per, ki je precej
skru0 en poslu0 al dolgo pridigo.
»Kaj! Moralo?« je vzkipela. »Nazadnje bo0 0 e rekel,
da je bila to boÏja volja. Hudobnega duha volja je bila to,
da ve0 .«
»Drugim ljudem sem verjel,« je dejal Ga0 per.
»Zdaj pa ima0 . Kaj pa hodi0 po hi0 ah, ko ima0 doma
po0 teno druÏbo! Seveda te vabijo; ampak ãe bi bil ti za-
dosti mo0 ki, bi se bil ustavil.«
»Vse je res, Rozalka, kar mi oãita0 , in saj ti pravim, da
mi je hudo.«
»Ali misli0 ti, da meni ni? Seveda Liza in Reza in bog-
ve 0 e katera ti hodijo po glavi; zato pa je tako.«
»To pa ni res, Rozalka,« se je zagovarjal Ga0 per, vesel,
da se more po0 teno braniti. »To si si ti izmislila, ali pa ti
262
SVETLOBA IN SENCA
BESeDA
je kdo natvezel. Jaz se ne brigam za nobeno niã, in naj-
ljub0 e bi mi bilo, ãe bi moglo biti 0 e vse tako, kakor je
bilo. Jaz morda tudi nisem toliko kriv, kakor ti misli0 .«
»Oh, saj sem te jaz Ïe do zdaj zagovarjala, ãeravno se
mi je zdelo, da nisi vreden. Torej glej, da se pobolj0 a0 , in
ostani potem moÏ beseda!«
Segla sta si v roke, in obema se je olaj0 alo teÏko srce.
Ga0 per bi bil 0 e huj0 e besede rad prenesel, samo da bi se
obnovilo prej0 nje prijateljstvo, in hvaleÏen je bil Rozalki.
Rozalko je pa samo ta misel 0 e muãila, ãe ga ni morda
pretrdo prijela; zakaj marsikak gre0 nik se pod prehudo
besedo ne pobolj0 a, marveã zakrkne. To bo treba vse
popraviti. Doma mu je pa gladila pot v hi0 o, in pomagali
sta ji Jerica in teta Mana.
Kmalu potem je naznanila Jerica Ga0 perju, da se po-
pelje drugega jutra varuh z njim k sodi0 ãu, da se izvr0 i
izroãitev. Ga0 per je nekoliko osupnil. Po eni strani mu je
bilo ljubo, da se re0 i nadzorstva in ozirov; milo se mu je
pa tudi storilo, ko je pomislil, zakaj stric tako hiti.
»Pojdi stricu povedat,« je naroãil sestri, »da se nika-
mor ne mudi. Eno leto lahko 0 e ostane, kakor je bilo.«
Klanãar se ni vdal, in drugega jutra sta se odpeljala.
Ga0 per, ki je vozil, je hotel spredaj sedeti; a Tone mu je
rekel, da naj sede poleg njega, da se ne bo videlo, kakor
da bi orala in eden za kle0 ãe drÏal, drugi za drevo.
263
SVETLOBA IN SENCA
BESeDA
Dolgo ãasa sta molãala. Ga0 per si ni upal govoriti,
Tone pa ni hotel, ker ni vedel, kak0 nih misli je Ga0 per.
»Stric,« je spregovoril naposled Ga0 per, »ali vam ni
sporoãila snoãi Jerica, da se meni niã ne mudi?«
»Sporoãila,« je dejal Tone, »in vse to sem preudaril.
Stvari stoje zdaj tako. âe bo0 pameten, si zadosti star; ãe
pa ne bo0 , ti tudi leta niã ne pomagajo.«
Potem sta molãala vso pot.
Pri sodi0 ãu se je vse gladko uredilo, in sodnik je raz-
loÏil mlademu gospodarju, s koliko skrbnostjo je var-
oval varuh njegove koristi in da naj on zdaj dokaÏe s
pridnostjo in razumnostjo, da je res polnoleten. »Zdaj
pa glejte,« je dejal, »da doboste kmalu po0 teno in prid-
no Ïeno!«
Stric in Ga0 per sta potem kosila skupaj in se kmalu
odpeljala proti domu.
»Sodnik meni,« je dejal Ga0 per, »da naj bi se jaz kma-
lu oÏenil.«
»Saj ti ne kaÏe drugaãe,« je dejal Tone. »Ali ima0 Ïe
kak0 no nevesto v mislih?«
»Imam in nimam.«
»Katero pa?«
»Bricovo.«
Tonetu je pregnala ta novica precej neprijetnega spo-
mina na Ga0 perja iz srca.
»Ali Anko?« je vpra0 al ãez nekaj ãasa.
264
SVETLOBA IN SENCA
BESeDA
»Ne, Rozalko,« je dejal Ga0 per in se obrnil stran, ker
se je nerad spominjal, kako je bil pri Anki naletel.
»Denarja ne bo,« je pripomnil Tone.
»Vem.«
»Ampak pridna bo in po0 tena in z Jerico ne bo grdo
ravnala.«
Molãala sta spet, a ãutila sta oba, da sta se zelo zbliÏa-
la; zato sta bila tudi bolj0 e volje. Pri slovesu se je Ga0 per
zahvalil stricu za vse, kar je dobrega od njega prejel, in
stric mu je prav krepko stresel roko in mu vo0 ãil veliko
sreãe v gospodarstvu.
Tone je seveda o prvi priliki povedal Bricu, kar mu je
bil Ga0 per razodel; Bric je povedal Ïeni, in ta je vzela v
roke Rozalko. Dekle je zardevalo in se muzalo materi,
ko jo je resno opominjala, da se mora vesti zanaprej pa-
metno in modro in ne se norca delati iz Ga0 perja; zakaj
vsak mladeniã tega ne prenese; da mora bolj gledati na
obleko in ne hoditi okoli razmr0 ãena kakor brinov grm.
»In molãi, ti neumnica, in ne razklepetavaj, kar si sli-
0 ala!« je dejala mati, ki je bila v prej0 njih ãasih tolikokrat
oãitala hãerki, da se neãimrna preveã ozira na svojo
obleko. »âe zvedo ljudje prezgodaj, bodo razdrli.«
Tudi ta opomin je bil odveã; saj je bilo radosti prime-
0 anega dosti strahu. Bogve ãe je oãe prav sli0 al, kar je bil
stric povedal, in ãe je stric Tone prav razumel Ga0 perja,
[ Pobierz całość w formacie PDF ]